Razpisano je mesto direktorja KENOG (12. 1. 2017)

​Izšel je razpis za direktorja občinskega podjetja Komunalna energetika Nova Gorica – KENOG. Problem ogrevanja že nekaj let ne najde pravega mesta na županovi agendi. Pomanjkanje celovitega in dolgoročnega občinskega načrta toplotne oskrbe mesta in nezadostno investiranje v infrastrukturo sta med glavnimi razlogi za drago in neučinkovito javno ogrevanje v mestu. 

Zaradi nepokritossti omrežja ter stremljenja k nižjim stroškom se občani v času kurilne sezone poslužujejo kurjave na drva, kar pa mestu in okolici v zimskih mesecih prinaša prekomerno onesnaževanje zraka. V še slabšem položaju so prebivalci večjih stavb, ki so prisiljeni uporabljati drago centralno ogrevanje, s čimer se v nekaterih primerih ustvarja socialna stiska.

Podjetje KENOG ne sme ostati samo rutinski izvajalec storitve ogrevanja po ustaljenih vzorcih. Sodobna mesta iščejo alternativne načine oskrbe z energetskimi viri, med katerimi je tudi ogrevanje. Lokalna podjetja v (so)lasti občine ali države, ki skrbijo za elektriko, vodo, ogrevanje, razsvetljavo, odpadke, energetsko učinkovitost (EP, ViK, KENOG, Komunala, Golea...), bi morale stopiti skupaj in v sodelovanju z raziskovalnimi ustanovami in zasebnimi podjetji izvajati projekte, ki bi bili usmerjeni v inovativno upravljanje z viri in iskanje alternativnih poti do čiste, učinkovite in poceni oskrbe z vodo in energijo.

Goriška.si je župana že od volilne kampanje dalje nenehno spodbujala k ukrepanju na tem področju, a zaman. Izbor direktorja KENOG je priložnost, ko imamo predstavniki občank in občanov besedo. Tako predstavniki v mestnem svetu kakor splošna javnost lahko zahtevamo jasno nakazane ukrepe za ureditev mestnega ogrevanja in vstop Nove Gorice med mesta s sodobno energetsko infrastrukturo. S svojim delovanjem in glasovanjem bodo predstavniki Goriške.si pritisnili na župana in njegove podpornike, da se prioritetno spopadejo s sanacijo problema, ki ima tako socialne kot zdravstvene posledice. Dostopno ogrevanje in čist zrak sta osnovni pravici vseh občank in občanov.

Vizija in program sta tu. Ju bo župan zmožen uresničiti?

Od zadnje seje Mestnega sveta je Goriška bogatejša za celovit programski dokument, ki ponuja podlago za celovit pristop občine k vzpostavljanju univerzitetnega mesta ter izrabi bogate izobraževalno-raziskovalne tradicije za gospodarski in kulturni razcvet regije.

​

Programski dokument je vizionarske narave in temelji na usklajevanju z vsemi pomembnejšimi izobraževalnimi, raziskovalnimi in inovacijskimi ustanovami na Goriškem, vključno s posvetovanjem z večjimi podjetji in organizacijami, katerih razvoj temelji na znanju. Prav tako izjemnega pomena je, da sprejeti dokument odraža politično soglasje vseh večjih skupin v Mestnem svetu.

Delovni skupini, ki je pripravila osnutek dokumenta, je predsedoval mestni svetnik Goriške.si Klemen Miklavič (na sliki drugi z leve), ki je poudaril: ˝Županu smo ponudili politično podporo, predložili vizijo in napisali program, sedaj mora pokazati odločnost in začrtano pot izpeljati˝.

Župan bo moral izkazati resnost svoje deklaratorne zaveze k razvoju univerzitetnega mesta pri uskladitvi dela vseh občinskih razvojnih in inovacijskih ustanov in pri čim prejšnjem rebalansu proračuna, ki bo velik del sredstev namenil vzpostavitvi pogojev za gradnjo univerzitetnega kampusa. 

Dr. Matej Vranješ je postal novi direktor Goriškega muzeja (16. 12. 2016)

Z včerajšnjim glasovanjem na seji mestnega sveta so se končala ugibanja o tem, kdo bo postal novi direktor Goriškega muzeja. Brez razprave je z enim glasom PROTI in 21 glasovi ZA direktor postal domačin dr. Matej Vranješ, mladi etnolog z bogatimi izkušnjami na področju muzejstva.

Zmaga Vranješa pomeni veliko več kot to, da je muzej po več kot letu dni dobil direktorja s polnim mandatom. Na vodilni položaj je muzej dobil strokovnega in kompetentnega človeka, ki bo lahko s svojimi izkušnjami na področju vodenja in izvajanja projektov ob mladostnem elanu in prodornih idejah obrnil nov list v razvoju Goriškega muzeja. Imenovanje Vranješa vzbuja upanje, da bo potencial mladih zagnanih strokovnjakov na Goriškem tudi v bodoče prepoznan, cenjen in ustrezno ovrednoten. Tovrstne odločitve so najboljši signal mladim, naj si v lokalnem okolju ustvarijo svojo prihodnost in prispevajo k njegovemu razvoju.

Imenovanje Vranješa pa predstavlja pomembno sporočilo tudi trenutni lokalni oblasti. Edina merila pri imenovanjih na pomembne položaje v naši občini morajo tudi v bodoče biti strokovnost, kompetentnost, prodorne ideje in razvojno naravnan program. Postopki naj bodo pregledni in transparentni, kandidati za zasedbo položajev pa naj imajo enake možnosti za predstavitev svojih idej in programa. Goriška.si je takšne postopke pri imenovanju direktorja Goriškega muzeja dosledno zagovarjala, istih načel pa se bo držala tudi v prihodnje.

Goriška Pro bono ambulanta kliče na pomoč (11. 12. 2016)

Devet mesecev je minilo, odkar je na Bidovčevi ulici v Novi Gorici svoja vrata odprla Pro bono ambulanta. Nastala je na pobudo mestne svetnice Goriške.si Ane Jug in ob izdatnem angažmaju medicinske sestre Lilijane Remec, deluje pa pod okriljem Hiše dobrot – organizacije, ki si že leto in pol prizadeva pridobiti status humanitarnosti, vendar ji državni birokratski aparat z novimi in novimi zahtevami to onemogoča. Uporabniki ambulante so osebe brez zdravstvenega zavarovanja iz celotne Goriške regije – gre pretežno za prekarne delavce, samostojne podjetnike, upokojence z nizkimi pokojninami in druge osebe, ki jim je zaradi različnih razlogov onemogočen dostop do javnih zdravstvenih storitev.

Čeprav je minilo že dvanajst let, odkar je vzniknila prva pro bono ambulanta v Sloveniji, vlada ni sprejela nobene pravne regulative, ki bi urejala to področje. Temu vsled se pro bono ambulante pri nas soočajo s številnimi problemi. Pri reševanju kompleksnih zdravstvenih in socialnih primerov je nujno prepletanje formalnih in neformalnih poti, ki jih goriška Pro bono ambulanta večkrat rešuje v sodelovanju s Centrom za socialno delo. Na operativni ravni je delovanje ambulante odvisno od prostovoljcev – v sodelovanju z Zdravstvenim domom Nova Gorica v ambulanti prostovoljno delujejo zdravnica, ki se tedensko vozi iz vzhodne Slovenije (!) ter medicinska sestra in socialna delavka. Tudi financiranje ni urejeno. Ambulanta je tako odvisna od dotacij sočutnih ljudi in od sredstev, ki jih dobijo preko občinskih in drugih razpisov. Izmed 13 občin Goriške statistične regije je ambulanti preko razpisa uspelo pridobiti sredstva na Mestni občini Nova Gorica v višini 2.800 €, ajdovski župan pa je 800 € nakazal iz županovega fonda. Ostale občine za prošnje Pro bono ambulante nimajo posluha. Če vemo, o kakšnih zneskih se sicer v slovenskem zdravstvu razpravlja, so navedene številke kljub številnim prostovoljnim uram nevarno nizke, prihodnost goriške Pro bono ambulante pa vprašljiva.

V kolikor ste pripravljeni priskočiti na pomoč, se v petek, 16. decembra, lahko v Hit šport centru v Šempetru pri Gorici udeležite dobrodelnega koncerta, izkupiček katerega bo v celoti namenjen delovanju Pro bono ambulante. Pomagate lahko tudi na drugačne načine. Ambulanta nujno potrebuje vsaj še enega zdravnika, ki bi razbremenil zdravnico iz vzhodne Slovenije, proračun ambulante pa za kritje potnih stroškov. Išče se tudi tehnik zdravstvene nege, ki bi bil pripravljen del svojega prostega časa prostovoljno nameniti delovanju ambulante. Za pridobivanje sredstev na občinskih in evropskih razpisih bi ambulanta potrebovala prostovoljca, ki so mu tovrstne zadeve blizu. Tudi pri zagotavljanju zdravil ter njihovemu urejanju bo pomoč dobrodošla.

En evro dotacije in ena prostovoljna ura vsakega delovno aktivnega prebivalca v Goriški statistični regiji bi ambulanto obogatili za 45.000 evrov in 5.600 delovnih dni prostovoljne pomoči. 

˝Da se, če se hoče˝.

Bo participativni proračun ujetnik županove volilne kampanje? (5. 12. 2016)

Participativni proračun je osrednji element programa Goriške.si, saj ordaža naše poglede na svet in pomeni korak k neposrednejši demokraciji. Gre za sistem, po katerem bi občani neposredno odločali o manjših proračunskih izdatkih v svojem kraju. Ker pa Goriška.si nima izvršilnih funkcij v Mestni občini, je že od začetka mandata preko mestnih svetnikov spodbujala župana k uvedbi te proračunske novosti v MONG ter mu tudi večkrat ponudila pomoč pri snovanju in uresničitvi projekta, vendar je ponudbe vedno znova zavračal.

Naposled je Mestni svet na predlog svetnikov Goriške.si s sklepom (17. 12. 2015) županu naložil imenovanje delovne skupine za pripravo uvedbe participativnega proračuna. Župan se je uresničitvi sklepa dolgo časa izmikal. Sodelovanje svetnikov je zavračal, češ da bo to pripravila uprava sama. Po večmesečnem opozarjanju je vendarle imenoval komisijo za izvedbo projekta participativnega proračuna MONG, ki se je prvič sestala novembra 2016, torej skoraj leto dni po sprejetju sklepa.

Komisija je dobila na petih straneh predstavljeno vsebino, ki jo je novogoriška občinska uprava kopirala iz portala Moja pobuda Občine Ajdovščina. Kopirani dokumenti naj bi bili po besedah županovega uradnika rezultat večmesečnega ˝intenzivnega dela˝ novogoriške občinske uprave, ki pa ni vključevalo nobene primerjalne analize, nobene študije primera in nobenega razgovora z ljudmi. Uprava je torej predlog pripravila brez nujno potrebnih podlag za uspešno izvedbo projekta. 

Za primerjavo: v ajdovski občini so v štirih mesecih izpeljali celoten postopek – od zasnove projekta, postavitve spletnega portala, izvedbe številnih delavnic z občani, zbiranja in obdelave pobud do uspešno izvedenega glasovanja. Ravnanje oz. zavlačevanje goriškega župana torej vzbuja resne dvome v motiviranost vodstva MONG za izvedbo participativnega proračuna. Med drugim je bilo namreč v prvem branju proračuna za leto 2017 participativnemu proračunu namenjenih 250.000 €, kaže pa, da bo postavka naknadno umaknjena in odprta šele v proračunu za leto 2018. Slednje nakazuje, da namerava trenutna oblast projekt uvedbe participativnega proračuna zgolj zlorabiti za financiranje volilne kampanje. 

Župana Mateja Arčona zato pozivamo – v kolikor v participativni proračun ne verjame – naj projekt počaka na leto 2018 in na novega župana ali županjo, ki se bo projekta lotil s polno mero angažiranosti in odgovornosti do vseh občank in občanov. Participativni proračun namreč ni in nikdar ne bi smel postati zgolj kljukica na seznamu predvolilnih obljub, temveč predstavlja mehanizem, ki korenito spreminja lokalno politiko, krepi sodelovanje med ljudmi ter predstavlja nujen pogoj za povrnitev skupnostne zavesti v našem domačem okolju.

Z lažno obljubo do “pravega” kadra (29. 11. 2016)

Ko se je na novembrski seji leta 2015 razpravljalo o imenovanju vršilca dolžnosti Goriškega muzeja, je svetnik Goriške.si Simon Rosič opozoril, da mora funkcija biti resnično začasna in da je potrebno čimprej najti dolgoročno rešitev. Župan Arčon mu je odgovoril z napovedjo, da bo do konca istega leta (2015) izšel razpis za novega direktorja muzeja (slika spodaj). Župan je s tem zavajal, saj je skupaj s pristojnimi zavlačeval z razpisom še vsaj slabo leto. Svojemu kandidatu je omogočil dolgo VD-jevstvo, ta pa je z všečnimi potezami imel možnost pridobiti naklonjenost delavcev oz. si zagotoviti prednost pred ostalimi kandidati. Vendar ime VD-ja in direktorstvo muzeja nista bistvo zgodbe. Bistvo je dogovorno in netransparentno kadrovanje v občinske ustanove in podjetja. Goriška.si se temu odločno zoperstavlja.

Postopek imenovanja direktorja muzeja je še v teku. V igri so poleg županovega varovanca še trije kandidati, vsi s primernejšo izobrazbo, bogatimi izkušnjami in ambicioznim programom. Več o zapletih in ozadju v kandidacijskem postopku si lahko preberete v naših predhodnih objavah.

Pri Goriški.si se sicer osredotočamo na tvorno delovanje in mnoge projekte. Izogibamo se polemikam in grenkobi, a vseeno smo kot družbeno gibanje in skupina v Mestnem svetu dolžni poročati tudi o zlorabah ter tako prispevati k njihovemu preprečevanju. Goriška.si je namreč gibanje, ki je nastalo na pobudo mladih, izobraženih in kompetentnih ljudi, ki jim je dovolj manipulacij, kadrovanj po vezah in ustaljene zakulisne trgovine. Skušamo zastopati predvsem tiste, ki kljub svojemu razočaranju lokalnega okolja ne nameravajo zapustiti, temveč ga – spremeniti. Trudimo se biti glas občanov, ki zahtevajo spremembe. Brezkompromisno, neposredno in odločno. 

​Tukaj si lahko pogledate zapisnik seje mestnega sveta izpred leta dni.

Arčonove besede so tedaj povzele tudi Primorske novice.

Muzej naj vodi najboljši izmed kandidatov (18. 11. 2016)

Po neuspešni kandidaturi Luke Lisjaka Gabrijelčiča se je kandidacijski postopek za direktorja Goriškega muzeja (GM) ponovil. Kadrovska komisija MONG je v četrtek, 17. 11. 2016, odprla prispele kandidature in izločila tiste, ki niso ustrezali razpisnim pogojem. Ostali so štirje finalisti, ki so bili poslani v presojo strokovnim organom GM. Med njimi so tudi trije mlajši in perspektivni kandidati, ki po izobrazbi in izkušnjah nakazujejo, da bi lahko kakovostno vodili GM. Ponovno naj bi kandidiral tudi trenutni VD direktorja, Vladimir Peruničič, po izobrazbi arhitekt z izkušnjami v filmski industriji in zaposlen na MONG.

​Spomnimo:

Goriška.si je glasno zahtevala pregleden postopek izbire z enakimi možnostmi za vse. Zagovarjali smo dostopnost vodilnih delovnih mest za mlade in perspektivne kandidate. Opozorili smo tudi, da Perunicic zahteva zamrznitev delovne pogodbe na MONG, v kolikor bo izbran za direktorja GM, s čimer vzbuja dvom v njegovo motiviranost in neobzirnost do drugih iskalcev zaposlitve.

V preteklih dneh so mediji poročali, da Peruničiču ni bilo podaljšano VD-jevstvo. Goriška.si je bila med tistimi, ki so nadaljevanju VD-jevstva nasprotovali z jasnim razlogom: nenavadno dolgo VD-jevstvo Vladimirja Peruničiča je bilo po našem mnenju zlorabljeno zato, da je lahko pridobil prednostni položaj pred drugimi kandidati.

Strokovni organ muzeja in delavci so namreč Perunicica podprli na osnovi njegovega začasnega direktorovanja. Upamo, da delavci razumejo, da kandidat, ki so ga imeli priložnost spoznavati preko VD-jevstva, ni nujno najboljši kandidat. Župan je postopke imenovanja direktorja zavlačeval toliko časa (1 leto), da se je lahko Peruničič dodobra ustoličil ter, kakor sam pravi, ˝porihtal stvari˝. Med drugim naj bi se zgodile spremembe pogodbenih razmerij iz določenega v nedoločen čas. Poteze Peruničiča v času direktorovanja, ki bi lahko vodile v favoriziranje s strani sindikata, še raziskujemo. Prav tako nas zanimajo povezave Peruničiča s predsednico sveta zavoda GM Elviro Šušmelj, ki je po mnenju odstopljene članice sveta postopek vodila nepregledno in brez zapisnika.

​

Muzej je prvo sporno kadrovanje na vodilna mesta, odkar je Goriška.si v Mestnem svetu, zato bomo z razkrinkanjem nepravilnosti in neupravičenih privilegijev vztrajali do konca. Goriški.si je žal za negotovost v kolektivu muzeja. V tem trenutku je namreč pomembneje, da v MONG prekinemo s kadrovanjem po vezah, da razkrinkamo kastna omrežja in da vodilna delovna mesta odpremo vsem sposobnim in zagnanim, ki bi želeli s svojim znanjem in izkušnjami prispevati k boljšemu življenju in delu na Goriškem. Širši javni interes in blaginja naših krajev morata prevladati nad interesi posameznikov in privilegiranih skupin.